Didaktični pripomočki

KARTOTEKA (namesto učbenika) – COOLTOOL

kartice

Pri CoolPool učenju angleščine se kot osnovni pripomoček namesto učbenika uporablja kartoteka (CoolTool – ilustrirane kartice z dopisano besedo). Na osnovi učnega načrta je izdelana kartoteka, ki vsebuje ilustrirane kartice iz različnih vsebin (npr. družina, hrana: sadje, zelenjava, prigrizki ipd., barve, vreme, letni časi, šport, hobiji, vozila, načini premikanja, vrste počutja, moje telo, kdo sem jaz idr.) Nabor besedišča je obsežen, vendar se na zgodnji starostni stopnji (pet do devet let) giblje v okviru zgoraj omenjenih vsebin, vezanih na pogosto uporabljene besede, ki so otrokom bližje in v maternem jeziku poznane.


Podoba kartoteke je pomembna, saj iz nje izhaja vse nadaljnje učenje. Nanjo so vezane didaktične sodelovalne igre in koraki izvajanj določenih nalog za usvajanje, utrjevanje in opismenjevanje. Kartoteke iz različnih vsebin so med seboj usklajene, tako da lahko učitelj prilagaja svoj program po želji in ima zanj popolno 'kartotečno' podporo. Kartoteka je sestavljena iz treh različnih tipov kartotečnih listov; vsaka beseda ima tri kombinacije postavitve besede in ilustracije. Na tak način omogoča izvajanje različnih vrst didaktičnih iger tipa 'spomin' ter sodelovalnega učenja s sodelovalnimi kartami (Peklaj, 2001; Selič, 2012). Vsak kartotečni list ima 'obrazni' in 'hrbtni' del. Podrobneje v zavihku CoolTool.

Hiški za shranjevanje kartotek - COOL HOUSE

Cool Alphabet House - Kombinacija hiške in kartoteke – slikovni slovar in knjižnica za najmlajše

Kartotečni listi so shranjeni v tako imenovani hiški – COOL HOUSE, ki ima dve izvedbi: tematska hiška – COOL THEME HOUSE in abecedna hiška – COOL ALPHABET HOUSE.

Obe hiški omogočata učencem enostavno najti želeno besedo. Organizacija kartoteke je takšna, da učencem omogoča združevati besede v smiselne tematske sklope ('Cool Theme House') in jih spodbuja pri iskanju strategije boljšega pomnjenja (povezava smiselno povezanih besed).

'Cool Alphabet House' usmerja otroke v učenje iskanja besed po 'slovarskem' sistemu, t.j. po abecednem redu. Učence navaja na zapis besed (na katero črko se beseda začne) in jih seznanja z angleško abecedo (povezava fonetične izgovorjave in imena črke). Podrobneje v zavihku CoolHouse.





PRAVLJICE – COOLSTORY

Slikanice

Za podporo globalnemu pristopu je pomembno, da se dejavnosti obravnavajo v kontekstu in so med seboj smiselno povezane. Zelo primerne so pravljice (slikanice), saj imajo jasno strukturo, učenci prek njih spoznajo kontekst (vsebino) na način, ki jim je blizu (pripovedovanje), so razumljive (vsebina ima slikovno podporo), omogočajo kontekst različnim delavnostim in nudijo pestrost nadgradnje. Spoznana vsebina je ogrodje, na katero se navezuje različne dejavnosti, kot npr. igre, ki vsebujejo obravnavano besedišče, izdelavo risanih predlog, sestavljanje vizualnih stavkov idr. (več o tem v PROGRAM 6-8 LET).

Pri pripovedovanju pravljic je pomemben izbor ustreznih slikanic; takšnih, pri katerih že same ilustracije pripovedujejo zgodbo in dogajanje ob njej.



PLAKATI – COOLPOSTER

Branje in opismenjevanje sta v zgodnjem starostnem obdobju globalna (Wambach, 1999). Samo poznavanje črk še ni dovolj, da učenec samostojno sestavi besedilo. S pomočjo plakatov učitelj skupaj z učenci sestavlja zgodbe in jih navaja na strategijo pisanja in branja besedil.

Nadgrajevanje dela s plakatom nam omogoča kartoteka: iskanje že zapisanih besed v besedilu, vstavljanje manjkajočih besed ipd.

RISANE PREDLOGE – COOLDOODLE

Skupina otrok je iz leta v leto druga, zato potrebuje učitelj drugačne pristope, druge vsebine… . Učitelj ima na voljo delno izdelane risane predloge na osnovi katerih si učitelj sproti prilagaja delo. Učenci na takšen način utrjujejo svoje znanje saj jih risana predloga usmerja v strategijo zaokroženja svojega znanja (sinteza dela) in razumevanja obravnavanih vsebin. Podrobneje v zavihku CoolDoodle.

ZAKLJUČNI NASTOPI

Ob zaključku šolskega leta otroci priredijo nastop za starše, na katerem vsi otroci iz vseh skupin, pod skupnim naslovom, predstavijo svoje znanje v obliki igrice. Dramatizirane so pravljice, ki jih otroci prek leta obravnavajo. Vsak otrok iz skupine prispeva svoj delček v mozaiku, glede na svoje želje, zmožnosti in znanje.

VODIČ za CoolPool pristop.

V njem so na konkretnih primerih prikazane didaktične igre na osnovi kartoteke, način izdelave in uporabe plakatov, ter smernice ki omogočajo učitelju, da na osnovi lastnih izkušenj samostojno sestavlja in gradi didaktične igre ter izdeluje risane predloge ter si pripravi učni program. [V pripravi.]


DELAVNICE IN PREDAVANJA za učitelje.

Učitelji imajo možnost spoznanja in učenja konkretne uporabe vsega zgoraj omenjenega. Predavanja izvaja avtorica pristopa CoolPool. Podrobneje v zavihku Seminarji.

Utrinek - pouk Utrinek - pouk

LITERATURA:

  1. Gillies, R. M. (2007). Cooperative Learning: Integrating Theory and Practice. Los Angeles: SAGE Publications.
  2. Heining-Boyton, A.L. (1998). What are the Advantages and Disadvantages of FLES, FLEX and Immersion. V Met, M (Ed.). Critical Issues in Early Second Language Learning. Acott Foresman – Addison Wesley.
  3. Jacobs, G. M. (2006). Issues in Implementing cooperative learning. V McCafferty, S. G., Jacobs, G. M., DaSilva Iddings, A. C. (Eds.). Cooperative Learning and Second Language Teaching. Cambridge, New York, Melbourne, Madrid, Cape Town, Singapore, Sao Paulo: Cambridge University Press.
  4. Johnson, D.W., Johnson, R.T. (1987). Learning Together and Alone: Cooperative, Competitive and Individualistic Learning (second eddition). New Jersey: Prentice-Hall International Editions.
  5. Johnson, D.W., Johnson, R.T. (2009). An Educational Psychology Success Story: Social Interdependance Theory and Cooperative Learning. Educational Researcher, Vol. 38/5, (365–379).
  6. Jolliffe, W. (2007). Cooperative Learning in the Classroom: Putting It Into Practice. Los Angeles: SAGE Publications.
  7. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
  8. Peklaj, C., et al. (2001). Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS.
  9. Rich Harris, J.(2007). Otroka oblikujejo vrstniki. Ljubljana: Orbis.
  10. Selič, M. (2012). Sodelovalno učenje pri tujem in maternem jeziku v prvem triletju osnovne šole. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
  11. Siciliano, J. I. (2001). How to Incorporate Cooperative Learning Principles in the Classroom: It's More Than Just Putting Students in Teams. Journal of Management Education, Vol. 25/8, (8–20), http://jme.sagepub.com/, (28. 5. 2012).
  12. Slavin, R. E. (1996). Research For the Future: Research on Cooperative Learning and Achievement: What We Know, What We Need to Know. Contemporary Educational Psychology, Vol. 21/1, (43–69).
  13. Wambach, M., Wambach, B. (1999). Drugačna šola: Konvergentna pedagogika v osnovni šoli. Ljubljana: DZS.